| |
| Slovensko gradivo |
| |
| šušljáti -ȃm nedov. ‛skrivaj govoriti, pripovedovati’ = lat.‛susurrare, narare’ (19. stol.), tudi šešljáti, šustẹ́ti, nar. šušnjáti, šošnjáti v podobnih pomenih, šušmáti ‛po hosti hoditi tako, da šumi’, šȗškati ‛šumeti’ itd. |
| |
| Razlaga |
| |
| Izpeljano iz onomatopeje šuš, ki posnema šumenje, šelestenje in ki je utegnila nastati po podvojitvi korena, znanega v šȗm. Podobne besede so še hrv., srb. šȕškati ‛šumotati, šušljati’, rus. šušúkatьsja ‛šušljati’, češ. šust ‛šelestenje, šum’, šuškat ‛šepetati’, šustět ‛šelesteti’ (Va IV, 493 s.). |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Glej tudi šȇškati, šušmár. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 1. 2025.