| telébniti -ȇbnem dov., tudi telẹ́bniti, ‛nerodno pasti’ = lat.‛inhabiliter cadere’ (19. stol.), telẹ́biti (18. stol. tudi: ‛udariti’), nedov. telẹ̄bati; zatelebáti se (18. stol.), telẹ́bast ‛neroden’, nar. telẹ́ba ‛velik kos (npr. kruha)’. |
| Enako ali sorodno je nar. hrv. telébati ‛udarjati, loputati’, ukr. telépnuty ‛udariti, izpiti, pocukati’, teléxnuty ‛udariti’, telép ‛čof’, tj. onomatopeja, ki posnema pljusk, padec, zlasti v tekočino, telépaty ‛vleči se, počasi hoditi, hitro jesti, natepavati’, rus. telepátьsja ‛bingljati, viseti’, telëpa ‛zadnji voznik, iz katerega se norčujejo’, telëpa ‛zadnji voznik v koloni, iz katerega se norčujejo’. Dalje je sorodno star. lit. telẽpyti ‛govoriti’ (prvotno *‛tolči’). Osnova *tel-ep/b- vsebuje ekspresivno pripono *-ep/b- in koren *tel-, ki je verjetno isti kot v ide. *tel-k- ‛tolči’. |