| Enako je polj. cep ‛tepec’. Pslovan. *tepъ̏ je izpeljano iz *tepti̋, sloven. tépsti. Izhodiščni pomen je *‛udarec’, ki se še ohranja npr. v češ. tep ‛utrip, udarjanje’. Besede s pomenom ‛neumen (človek)’ so večkrat izpeljane iz besed, ki pomenijo ‛udariti’, npr. tȓčen od tŕčiti, mȃhnjen od mahnīti, prizadẹ̑t od (pri)zadẹ́ti. To verjetno temelji na dejstvu, da udarec v glavo ali udar strele lahko povzroči umsko prizadetost, jecljanje ipd. Kor. nem. Tepp ‛tepec’ je verjetno izposojeno iz sloven. in ne obratno. |