| Enako je češ. tleskat, slovaš. tlieskat' ‛ploskati’. Izhodiščno *tleskati, *tlěskati lahko izvira iz pslovan. *telk-skati, kar je lahko intenzivna izpeljanka iz pslovan. *telt'i̋ ‛tolči’, kakor je iz sed. osnove *tь̑lkǫ ‛tolčem’ lahko *tьlk-skati > gluž. tłuskać ‛stiskati, mlinčiti, prešati, treti (orehe)’. Manj verjetno je domnevanje onomatopejskega korena *tles(k)-, *tlěs(k)-, ki bi bil sorodnega nastanka kot *kles(k)-, *klěs(k)- v gluž. kleskać ‛tleskati’, polj. klaskać ‛ploskati’, lit. klė̃sti ‛pokati z bičem’ (tako Be II, 41). |