Slovensko gradivo | ||
tọ̑n -a m lat.‛sonus, tonus’ (16. stol.), tọ̑nski, tọ́ničen, tonȃlen, tonalitẹ̑ta. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto prek nem. Ton iz lat. tonus ‛glas, ton strune, napetost strune’, kar je izposojeno iz gr. tónos ‛glas, zvok, ton’, izhodiščno ‛struna, glas strune’, prvotno ‛kar je napeto, napetost’, izpeljanke iz gr. teínō ‛napenjam’ (Kl, 732, Fr II, 863). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi bontọ̑n, detonȋrati, intonȋrati, monotọ̑n, tọ́nik, tonȋrati. |