| tȍp2 tópa prid. ‛ne oster, neumen, omejen’ = lat.‛hebes’ (16. stol.), tópost in topọ̑st, otopẹ́ti, otopẹ́l, otopẹ́lost, v zloženki topoglȁv. |
| Enako je cslovan. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý v enakih pomenih. Pslovan. *tǫ̑pъ ‛ne oster, skrhan’ se je verjetno razvilo iz ide. *tompo-, različice od *stm̥bo-, ki je znana v stvnem. stumpf, nem. stumpf ‛top, brez leska, neumen’. Če je primerjava pravilna, je beseda prvotno pomenila *‛okrnjen, skrajšan, udarjen’, morda *‛potlačen’. Obe različici sta izpeljani iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’, iz katere je še npr. gr. stémbō ‛tlačim, tolčem’, stvnem. stampf ‛tolkač’, pslovan. *stǫpi̋ti, sloven. stopīti (SŠ, 1560). |