| Slovensko gradivo | ||
| tópol -opọ̑li ž, tudi tópol, rod. topóla, m ‛drevo Populus’ (16. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Enako ali sorodno je cslovan. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol. Pslovan. *tȍpolь in *topolъ̏ ‛topol’ etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Beseda je morda izposojena iz vlat., srlat. papulus, iz česar je izposojeno tudi stvnem. papil, nem. Pappel ‛topol’. Vlat. beseda se je razvila iz klas. lat. pōpulus ‛topol’. Druga možnost je domneva o sorodstvu med lat. in slovan. besedo. Medtem ko se je lat. pōpulus lahko razvilo iz *pōpolo- (ali *pāpolo-), je utegnilo slovan. *tȍpolь nastati po disimilaciji iz različice *popol(i)- (ali *papol/i/-). Disimilacijo zasledimo tudi v lit. túopa ‛topol’, kar je gotovo iz *pōpā in torej sorodno z lat. pōpulus (Va IV, 79, Frae, 572, 1141). Možno izhodišče navedenim slovan. in lat. besedi je ide. *papp-ol- iz prvotno domnevno otroškega korena *papp-, v ustreznih pomenih znanega v lat. pappus ‛osatova glavica’ in gr. páppos ‛puh pri semenih nekaterih rastlin’. Če je ta domneva pravilna, slovan. beseda verjetno ni prevzeta iz lat., drevo pa je poimenovano po puhastih cvetovih (Mch, 647). Pomensko podobno je motivirano jāgned. | ||
Dostopnost
Dostopnost