| trdīti -ím nedov. lat.‛affirmare’ (16. stol.), trdȋtev, trdȋlen, potrdīti (16. stol.), potrjeváti, potrdílo, pritrdīti, pritrjeváti, pritrdȋlen, zatrdīti, zatrjeváti. |
| Enako je hrv., srb. tvŕditi ‛trditi’, češ. tvrdit, sorodna še izposojenka iz cslovan. rus. utverždátь v enakem pomenu. Pslovan. ali slovan. *tvьrdi̋ti ‛trditi’ je izpeljano iz *tvь̑rdъ ‛trd’ in torej prvotno pomeni *‛utrjevati (izrečeno misel)’. Pomensko podobno je motivirano lat. confirmāre ‛potrditi, dokazati, zagotoviti’, prvotno ‛utrditi, okrepiti’, izpeljanka iz lat. firmus ‛krepak, močan, trden’. |