| trẹ́sti trẹ́sem nedov. lat.‛quatere, concutere’ (16. stol.), iztrẹ́sti, iztrẹ́sati, natrẹ́sti, natrẹ́sati, potrẹ́sti, potrẹ́sati, potrȅs, potrẹ̑sen, pretrẹ́sti, pretrẹ́sati, pretrȅs, pretresljīv, raztrẹ́sti, raztrẹ́sati, raztrẹ̑sen, raztrẹ̑senec, raztrẹ̑senost, strẹ́sti (16. stol.), strẹ́sati. |
| Enako je stcslovan. tręsti, hrv., srb. trésti, rus. trjastí, češ. třást. Pslovan. *tręsti̋, sed. *trę̑sǫ ‛tresti’ je morda tvorba iz baze *trems-, potrjene še v got. þramstei ‛kobilica’, ki je produkt križanja baz *trem-, znane v gr. trémō ‛tresem se’, alb. tremb ‛prestrašim’, lat. tremere ‛tresti se, drhteti’ (glej trẹ̑molo), lit. trìmti ‛vzdrhteti, stresti se’, toh. A träm- ‛razjeziti se’, in *tres- ‛tresti se (od strahu)’ (Va IV, 113, Po, 1092 s.). Druga možnost je izhajanje iz nosniškega sedanjika v ničti stopnji *trn̥s- iz omenjene baze *tres- ‛tresti se (od strahu)’, ki je znan še v lit. į-trìsti, sed. -trįsù ‛razpršiti se, postati nemiren’, pa-trìsti ‛znoreti’, attrìsti ‛priteči’. Iz te baze je drugače tvorjeno še lit. trė̃sti ‛goniti se (o psici)’, let. trēst ‛premikati’, stind. trásati ‛trese se, drgeta, boji se’, gr. tréō ‛bojim se, zbežim’, av. tərəsaiti, stperz. tạrsaitiy ‛bojim se’ (Fr, 1119, LIV, 591). Ide. bazi *tres- in *trem- sta determinirani iz korena *ter- ‛cepetati, tresti se’, ki je znan v stind. taralá- ‛tresoč, nemiren, nestalen’ in alb. tartallís ‛zvijati se, premetavati se’ (Po, 1070). |