| Slovensko gradivo | ||
| tropína -e ž ‛ostanek pri stiskanju sadežev ali semen’ = lat.‛recrementum, vinacea’ in ‛usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla’ (16. stol.), tropínica, tropínovec, tropínec. | ||
| Razlaga | ||
| Izpeljano iz *tropъ, kar se ohranja v sloven. trọ̑p ‛enkratno polnjenje vinske preše, trdi deli grozdnih jagod v drozgi’, hrv., srb. trȍp ‛tropina, usedlina’. To je sorodno ali izpeljano iz pslovan. *tropa̋ti ‛stiskati, tlačiti’. Ide. koren *trep- je pomenil ‛stopati, teptati’ in se je gotovo uporabljal tudi v glagolih s pomenom ‛stiskati sadje, da iz njega priteče sok’, na kar neposredno kaže gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’. O tem ide. korenu glej še trepȅt. Manj verjetna je domneva, po kateri naj bi *tropъ nastalo pod vplivom sopomenke trọ̑ska iz osnove, ki se ohranja v rus. drobá, drobína ‛tropine, usedlina, gošča, droži’ (tako Sk III, 506). Slednja slovan. osnova je sorodna s srir. drab ‛tropine, gošča, usedlina, droži’, stnord. draf, angl. draff v enakih pomenih, stvnem. trebir, nem. Treber ‛tropine’ in izvira iz ide. baze *dherh2bh-, ki je izpeljana iz korena *dherh2- ‛motna usedlina’, iz katerega je še lat. fracēs ‛oljne tropine’, alb. dra, draskë ‛tropine’ (Va I, 538, Po, 251 s.). | ||
| Povezani iztočnici | ||
| O tem glej dalje trọ̑ska, drožȋ. | ||
Dostopnost
Dostopnost