| ȗm -a m lat.‛mens, intelligentia, sensus’ (16. stol.), star. úm; úmen, ȗmski, umẹ́ti, doumẹ́ti, doumljīv, zanikano neúmen (16. stol.), neúmnost, neȗmnež, neȗmnica. |
| Enako je stcslovan. umъ ‛pamet, razum’, hrv., srb. ȗm, rod. úma, rus. úm, rod. umá, češ. um, rod. umu. Pslovan. *umъ̏ se je razvilo iz ide. *(h2)au̯-mó- ‛(čutno) dojemanje’, kar je sorodno s *(h2)au̯-men- v lit. aumuõ ‛razum’. To sta tvorbi iz korena *(h2)au̯- ‛čutno dojemati’, ki se pojavlja še npr. v het. uḫḫi ‛vidim’, autti ‛vidiš’, uu̯anzi ‛pojavijo se’, stind. ud-avati ‛opazi, dojame’ (Mi, 372, Po, 78, Ma I, 57). |