| |
| Slovensko gradivo |
| |
| ūriti ȗrim dov. lat.‛exercere’ (16. stol.), izūriti, izúrjati, izȗrjenec, izȗrjenost. |
| |
| Razlaga |
| |
| Beseda v star. jeziku pomeni tudi ‛pospeševati, rojevati, valiti (o ptici)’, povratnoosebni glagol úriti se pa poleg ‛vaditi se, vežbati’ še ‛ugoden biti, ugajati, goditi se’. Prvotni pomen je verjetno *‛delati tako, da bo učinek ob pravem času, delati ob pravem času’. Danes prevladujoči pomen ‛vaditi’ je razložljiv prek vmesnega ‛pospeševati, povzročati rast, napredek, zorenje’. Beseda je domevno izpeljana iz sloven. ūra v pomenu *‛(pravi, ugoden) čas’ (Mi, 225, M. S. pri Be IV, 266 s.). |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Glej tudi úren1 in dalje ūra. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 12. 2024.