| valīti1 -ím nedov. ‛kotaliti’ = lat.‛volvere, volutare’ (16. stol.), navalīti, odvalīti, prevalīti, prevȃl, privalīti, zavalīti, zavaljȅn, zvalīti. |
| Enako je stcslovan. valiti ‛valiti’, hrv., srb. váliti se ‛valiti se’, naváliti ‛navaliti, pritisniti, zavaliti, napasti’, rus. valítь ‛prevračati, podirati’, češ. valit ‛kotaliti, valjati’. Pslovan. *vali̋ti ‛kotaliti, valjati’ je ponavljalni glagol, tvorjen iz ide. baze *u̯elH- ‛valiti, kotaliti’, iz katere je še lit. vélti ‛valjati, valiti’, got. wulan ‛vreti’, waltjan ‛valiti’, stvnem. wallan ‛valovati, kipeti’, wellan ‛valiti, valjati’, welzen ‛valiti se’, stnord. velta ‛valiti se’ (LIV, 618). Ta baza je verjetno sorodna s korenom *u̯el- ‛vrteti (se), viti (se), krožno (se) gibati’, iz katere je še npr. arm. egel ‛vrtel je’, lat. volvere ‛valjati, valiti, vrteti’, gr. eiléō ‛vrtim, vijem’, alb. vjell ‛bljuvam, bruham’ (Va I, 268, Po, 1142). |