| varīti -ím nedov. novolat.‛ferruminare’, star. tudi ‛kuhati’ (18. stol.), vȃr, varȋlec, privarīti, zavarīti, zvarīti (16. stol.), zvȃr. |
| Enako je stcslovan. variti ‛kuhati’, hrv., srb. váriti, rus. varítь, češ. vařit v enakem pomenu. Pslovan. *vari̋ti ‛kuhati, obdelovati s toploto’, *vȃrъ ‛vročina, toplota’ sta izpeljanki iz ide. korena *u̯erH- ‛vroč biti’, iz katerega je še arm. vaṙem ‛prižgem, zanetim’, alb. vorbë ‛lonec za kuhanje’, got. warmjan ‛greti’, stvnem., nem., angl. warm ‛topel’, het. urāni ‛gori’, let. vàrît ‛kuhati’. Izhodišče je morda vzročni glagol od *vьrě̋ti, sloven. vrẹ́ti (Tr, 361, Po, 1166). |