Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	vẹ̑čji -a prid. lat.‛maior’ (10. stol.), vẹ̑čati, povẹ̑čati, povečeváti, povečevȃlnik, povečȃva, zvẹ̑čati.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. vęštii ‛večji’, hrv., srb. vȅćī, stčeš. věcí, iz česar je pod vplivom oblike za ženski spol, stčeš. věcší, nastalo današnje češ. větší ‛večji’. Po enakem postopku je nastalo star. in nar. sloven. vẹ̑kši ‛večji’. Pslovan. vę̋t'ьjь ‛večji’ (supletivni primernik od velь̏, veli̋kъ) je verjetno sorodno z rečnim imenom lit. Ventà, let. Veñta in dalje s stind. vánate ‛želi, ljubi’, lat. venus ‛ljubezen’, Venus ‛Venera, boginja ljubezni’, stvnem. wunsc, nem. Wunsch ‛želja’, het. u̯en- ‛spolno občevati’, vse iz ide. u̯enH- ‛stremeti, hoteti, želeti, ljubiti, vzljubiti, potešen biti’ in ‛doseči, pridobiti si, premagati’, prim. še cslovan. uniti ‛želeti’, unii ‛boljši’, got. winnan ‛trpeti’, stsaš. winnan ‛bojevati se’. Pomenska razmerja med navedenimi sorodnimi besedami še niso zadovoljivo pojasnjena (Va I, 378, Gl, 664).

	Povezani iztočnici

	Glej tudi vȅč, kvẹ̑čjemu.