| vélik velȋka prid. lat.‛magnus’ (10. stol.), velikọ̑st, veličína, velikȃn, velikȃnka, velikȃnski, velikáš (po hrv. zgledu), veličásten, veličȃstvo, veličȃnstvo. |
| Enako je stcslovan. velikъ ‛velik’, hrv., srb. vèlik, rus. velíkij, češ. veliký. Pslovan. *veli̋kъ je tvorjeno iz *velь̏, kar se ohranja npr. v stcslovan. velii ‛velik’, hrv. vȅlī, star. rus. velij ‛velik’ in v star. sloven. veli (10. stol.), danes še v zemljepisnih imenih, npr. Velo polje, ter v prisl. stcslovan. velьmi, velьma, hrv., srb. vèoma, ukr. vélьmy, češ. velmi ‛zelo’. Pslovan. *velь̏ je dalje domnevno sorodno s stir. follnadar ‛on vlada’, stnord. olla ‛vladal je’, lat. valēre ‛biti močan’, toh. A walo, B wäl ‛kralj’, kar so tvorbe iz ide. baze *u̯elH- ‛biti močan, imeti oblast, vladati’. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila ‛močan, mogočen’, prim. tudi sorodno strus. ime boga Velesъ. Manj verjetno je sorodno gr. hális ‛ogromno, mnogo’, hālḗs ‛zbran’, eílē ‛truma’, eílō ‛stiskam, pritiskam’, lat. vulgus ‛ljudstvo’ (glej vulgáren), stind. várga- ‛oddelek, skupina’, bret. awalc'h ‛dovolj’, valiž. gwala ‛množica, dovolj’, kar izvajajo iz ide. korena *u̯el- ‛stiskati, pritiskati, drenjati se’ (Va I, 289, Po, 1138, SA, 328). |