| vẹ́ra -e ž lat.‛fides, religio’ (10. stol.), vẹ́ren, vẹ̑rnik (10. stol.), vẹ̑rnica, vẹ̑rstvo, vẹ́rovati in verováti (10. stol.), zavẹ́rovati in zaverováti. |
| Enako je stcslovan. věra, hrv. vjȅra, srb. vȅra, rus. véra, češ. víra. Pslovan. *vě̋ra je dalje enako s stvnem. wāra ‛zvestoba, pogodba, zaščita’, stnord. Vár ‛boginja prisege zvestobi’. Beseda je v ženskem spolu posamostaljeni pridevnik ide. *u̯ēro- ‛resničen, pravi’, ki se ohranja v lat. vērus ‛resničen, pravi’, stir. fír, stvnem. war, nem. wahr v enakem pomenu (Va I, 292 s., Po, 1165 s.). |