Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	vesẹ̑l -a prid. lat.‛laetus, hilarus’ (16. stol.), vesélje (10. stol.), veselīti se (15. stol.), veselíca, veselják, veseljáčiti, poveselīti se, razveselīti.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. veselъ ‛vesel’, hrv., srb. vȅseo, rus. vesëlyj, češ. veselý. Pslovan. vȅselъ je dalje enako z let. vȩsȩls ‛zdrav, nepoškodovan’ in sorodno z ilir. osebnim imenom Veselia, dobesedno ‛Veselka’, dalje z ide. u̯esu- ‛dober’, znano v stind. vásu- ‛dober’, stir. fó ‛dober, dobrina’, ide. u̯ēsu- v stir. fiu ‛vreden, dostojanstven’, bret. gwiou ‛vesel’ in z ide. eu̯s- v got. iusiza ‛boljši’, iusila ‛ozdravitev, olajšanje’ in morda stcslovan. unije ‛bolje’ (Va I, 303, Po, 1174 s.).

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 12. 2024.