vesọ̑lje


	Slovensko gradivo

	vesọ̑lje -a s lat.‛universum’ (20. stol.), vesọ̑ljec, vesọ̑ljski, vesọ̑ljni, star. vusul(j)ni (16. stol.).

	Razlaga

	Retrogradna izpeljanka iz pridevnika vesọ̄ljni. To etimološko ni dokončno pojasnjeno. Ker se v pomenu ‛vesolje’ v 16. stol. pri Krelju in drugih protestantskih piscih pojavlja vſe ulnu, rod. vſiga olniga, je možno, da gre za sklop iz ves voljni ‛celoten, vse obsegajoč’, dobesedno ‛od vse (božje) volje’ (Ra II, 65, 141). Dalje o tem glej vȅs, vọ́lja. Vendar je to lahko le ljudskoetimološka naslonitev. V hrv. in srb. je izpričano vasìonā, vasìonī svijet ‛cel svet’, kar je po ljudskoetimološki naslonitvi na sȉla lahko nastalo iz vъsel'ènъjь světъ ‛naseljena zemlja’. To je znano v stcslovan. vъsel'enaja ‛naseljena zemlja’, obьšte vъsel'enije ‛vesolje’, rus. vselénnaja ‛vesolje’ in je dobesedni prevod gr. oikouménē (gē̃) ‛z Grki obljudena zemlja, naseljena (zemlja)’ in ‛cel svet’ (glej ekumẹ̑na), kar vsebuje žensko obliko trpnega deležnika glagola oikéō ‛stanujem, naselim’ (Sk III, 568). Če je pravilna ta domneva, je sloven. vesọ̑ljni po haplologiji in (sinkopi) nastalo iz vь̀sь vъsèl'enъjь (světъ) ‛ves naseljeni (svet)’, kar vsebuje pslovan. vьxь̏ ‛ves’ in določno obliko trpnega deležnika glagola *vъseli̋ti ‛naseliti, vseliti’.

	Povezani iztočnici

	Dalje glej selīti, sélo.

Fran > Etimološki