| Slovensko gradivo | ||
| vẹ̄šč -a prid. lat.‛peritus’ (19. stol.), veščína, v zloženki zlovẹ̄šč lat.‛malum praedicens’ (20. stol.), prvotno ‛ki ve za zlo’. | ||
| Razlaga | ||
| Prevzeto iz drugih slovan. jezikov (Pl II, 763), cslovan. věštь ‛izkušen, vešč, moder’, hrv. vjȅšt, srb. vȅšt, rus. véščij ‛preroški’, star. češ. věští ‛izkušen, vešč, moder’. Pslovan. *vě̋st'ь se je razvilo iz *u̯oi̯dti̯o-, izpeljanke iz iste osnove kot pslovan. *vě̋dě ‛vem’. Prvotni pomen je torej *‛vedoč, poznavajoč, izkušen’ (Mi, 390, Va I, 309). Iz sorodne tvorbe *u̯ei̯d-ti̯o- je stvnem. wīs(i), nem. weise ‛pameten, moder’ (Kl, 785). K besedotvorju prim. jẹ́šč od jẹ́sti. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi vẹ́šča, vẹ̑žba in dalje vẹ́deti. | ||
Dostopnost
Dostopnost