| |
| Slovensko gradivo |
| |
| vẹ́šča -e ž ‛žival iz družine Pyralidae’ (16. stol.), vẹ́ščica. |
| |
| Razlaga |
| |
| Izhodiščni pomen je ‛modrijanka, vedeževalka, čarovnica’. Pomen ‛nočni metulj’ se je od tod razvil zaradi predstave, po kateri so te živali preobražene čarovnice. Beseda je v ženskem spolu posamostaljeni pridevnik pslovan. *vě̋st'ь ‛vešč, izkušen’. V drugih slovan. jezikih prim. iz iste osnove tvorjeno cslovan. věštьcь ‛čarovnik’, hrv. vjȅštica ‛hudobna čarovnica’ in ‛nočni metulj’, rus. veščún ‛vedeževalec’, češ. věštec ‛prerok, vedeževalec’. Pslovan. *vě̋st'ь ‛izkušen, vešč’ se v sloven. knjiž. jeziku ohranja le v vẹ́šča, narečno se najde še vẹ́ščec ‛prerok, vedeževalec’, veščíca ‛čarovnica, vedeževalka’. Prid. vẹ̄šč je prevzet iz drugih slovan. jezikov. |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Dalje glej vẹ̄šč, vẹ́deti. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.