Slovensko gradivo | ||
vihȃr -ja m in vihár lat.‛procella’ (16. stol.), viháren, vȋhra, vihrȁv, vihráti, privihráti, odvihráti. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv., srb. vȉhar, vȉhōr, rus. víxrь, češ. vichr. Pslovan. *vi̋xъrь ‛vihar, nevihta, neurje’ je dalje sorodno z lit. víesulas ‛vihar, orkan, vrtinčast veter’, let. veĩsuôls v enakem pomenu. Navedene besede so izpeljane iz ide. baze *u̯ei̯h1- ‛viti, oviti, upogibati’. Izhodiščni pomen si lahko predstavljamo kot *‛vrtinčast veter’ ali kot *‛kar upogiba (rastlinje)’. K pomenski motivaciji prim. stcslovan. vijalica ‛burja, močan veter’ iz vijati, viti (Va I, 324, Frae, 1243). | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi nevȋhta, víhati. |