Slovensko gradivo | ||
víle vȋl ž mn. lat.‛furca’ (16. stol.), vílice novolat.‛furcula escaria’, víličke, vílast. | ||
Razlaga | ||
Sorodno ali enako je cslovan. vilicę ‛vile’, hrv., srb. vȉle ‛vile’, vȉlica, vìljuška ‛vilice’, rus. víly ‛vile’, vílka ‛vilice’, češ. vidle ‛vile’, vidlice, vidlička ‛vilice’. Pslovan. *vi̋dly ‛vile’ je množinska oblika od *vi̋dla ‛vile’, kar je verjetno kolektiv od *vi̋dlo ‛naprava za navijanje, motovilo’, izpeljanke iz *vi̋ti ‛viti, navijati’. Do pomenskega prehoda je lahko prišlo zato, ker so lesene senene vile prav tako rogovilaste oblike kot motovilo (Mch, 688 s.). Manj verjetno je izvajanje iz istega glagola in domnevanje, da je beseda prvotno pomenila *‛zavito, zakrivljeno orodje’ (Va I, 314). Kolektiv oz. množinska oblika se je vzpostavila, ker imajo vile več rogljev. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi vīličar in dalje víti1, motovílo, vẹ̑ja. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³