| Izpeljano z vínica ‛vinograd’, prim. cslovan. vinьnica ‛shramba’, hrv. čak. vĩnica ‛vinograd’, vĩničoār ‛vinogradnik’, češ. vinice ‛vinograd’ < slov. *vínьnica, kar je prek prid. *vínьnъ ‛vinski’ izpeljano iz *vinȍ ‛vino’. Beseda je knjiž. nadomestilo za tudi narečno znano vȋncar (16. stol.), kar je prevzeto iz srvnem. wīnzer, nem. Winzer ‛vinogradnik, viničar’ (ST, 246). To se je razvilo iz stvnem. wīnzuril, kar je izposojeno in prilagojeno iz lat. vīnitor ‛vinogradnik’, izpeljanke iz lat. vīnum ‛vino’ (Kl, 794). |