Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	vȋšnja -e ž lat.‛prunus cerasus’ (17. stol.), víšnjev (16. stol.), víšnjevec.

	Razlaga

	Enako je hrv., srb. vȉšnja, rus. víšnja, češ. višně, vse v pomenu ‛višnja’, sorodno še cslovan. višnjavъ ‛višnjeve barve’. Pslovan. vi̋šьn'i je dalje sorodno s stvnem. wīhsila, nem. Weichsel ‛višnja’, prvotno ‛divja češnja’ (višnjo so Rimljani prinesli v Srednjo Evropo šele v 2. stol.) in morda z gr. iksós, lat. viscum ‛omela, ptičji lim’ (glej viskọ̑za). Iz češnjeve oz. višnjeve smole so namreč kakor iz omele izdelovali lim za lovljenje ptičev (Va I, 325, Po, 1134, Kl, 782).