| Enako je hrv. čak. vitȉca ‛trtna, fižolova vitica’, širše hrv., srb. vìtica ‛koder, kita, prstan’. Sloven. naglas na prvem zlogu je verjetno analogen po nar. víta ‛vitra’ in sorodnih besedah. Slovan. *viti̋ca je izpeljano iz trpnega deležnika *vȋtъ ‛zvit, ovit’. Vītica je torej prvotno pomenilo *‛kar se zvija, kar se ovija’. Pomensko podobno je motivirano let. vĩtis ‛hmeljeve vitice, krompirjeva zel’, lat. vītis ‛trta’, vse iz ide. *u̯ih1to- ‛zvit, ovit’, *u̯ih1ti- ‛zvijanje, ovijanje’ iz baze *u̯ei̯h1- ‛viti, oviti, upogibati’ (Frae, 1268, Po, 1122). |