| vóda -e in vodẹ̑ ž lat.‛aqua’ (16. stol.), vodíca, vodȃrna, vóden, vodnják, vodnár, vodnȁt, vodẹ̑n, vodeníca, vodenẹ́ti, zvodenẹ́ti, odvodnjȃvati. |
| Enako je stcslovan. voda, hrv., srb. vòda, rus. vodá, češ. voda. Pslovan. *voda̋ se je razvilo iz ide. kolektiva *u̯édōr, rod. *udéns ‛vodovje’, znanega še npr. v het. u̯itār ‛vode, vodovje’, stvnem. wazzar, nem. Wasser, ags. wœter, angl. water ‛voda’, stind. udán(i) ‛v vodi’, gr. hýdōr, rod. hýdatos ‛voda’, alb. ujë v enakem pomenu. Korenski samoglasnik je kakor v germ. izravnan po krepkih sklonih samostalnika v ednini, ide. *u̯ód-r̥, rod. *u̯éd-n̥s, znanega v het. u̯ātar, rod. u̯itenaš ‛voda’. Z nosniško medpono, ki izvira iz sedanjika, znanega v stind. unátti ‛izvira, poškropi’, je še lit. vanduõ, stprus. wundan, unds, got. watō ‛voda’, lat. unda ‛val’ (Va I, 330, Po, 78, Schindler, Bulletin de la Société de Linguistique de Paris LXX/1, 1 ss., RasStud, 77). |