| vráta vrát s mn. lat.‛porta, ianua’ (16. stol.), vrátca, vrāten, vrátnica, vrátnik, vratíšče, vratár, vrataríca, vratárka, vratȃrnica. |
| Enako je stcslovan. vrata ‛vrata’, hrv., srb. vráta, rus. voróta, nar. vorotá, češ. vrata. Pslovan. *vorta̋ ‛vrata’ je kolektiv od *vorto, kar kaže na prvotno dvodelnost vrat. Dalje je enako lit. var̃tai m mn., let. vàrti m mn., stprus. warto ‛hišna vrata’ in sorodno osk. veru ‛vrata’ (tož.), verias ‛zveza mladeničev’, prvotno *‛straža vrat’, umbr. verof-e ‛v vratih’. Navedene besede so izpeljane iz ide. korena *Hu̯er- ‛zatikati’ in ‛zapirati, pokrivati’ (Va I, 354, Po, 1160), |