| Prvotno ‛rastlina, ki celi vred’ (Pl II, 795). Sloven. nar. sopomenke mȓzličnik, krčnica, želodčnik in žuljevka kažejo na to, da so rastlino uporabljali proti mrzlici, želodčnim krčem in za celjenje žuljev. Star. in nar. sloven. vrȅd označuje več vrst poškodb in bolezni, zlasti ‛pretegnjenost v pasu zaradi težkega dela, otrditev vranice ali jeter, gnojna bula, podkožni tur’. S tem je enako stcslovan. vrědъ ‛škoda, poškodba’, nar. hrv. vrȋd ‛gnoj na rani, mozolj’, rus. véred ‛tvor, bula’, češ. vřed ‛tvor, ulje, gnojna rana, čir’. Pslovan. *vȇrdъ je prvotno domnevno pomenilo *‛izrastek na telesu’ in je dalje sorodno s stnord. varta, ags. wearte, stvnem. warza, nem. Warze ‛bradavica’, nperz. balū v enakem pomenu, let. apvir̂de ‛tvor, bula’, kar so vse izpeljanke iz ide. baze *u̯er-d- ‛izrastek, izboklina’, sorodne z bazo *u̯er-s- v lat. verrūca ‛bradavica’ in pslovan. *vъ̑rxъ ‛vrh’ (Po, 1151, M. S. pri Be IV, 356). |