| vrẹ́ti vrȅm nedov. lat.‛fervere, fermentari’ (16. stol.), vrẹ́tje, povrẹ́ti, prevrẹ́ti, zavrẹ́ti; intenz. vrvráti ‛vreti, brbotati, kipeti’. |
| Sorodno ali enako je stcslovan. vьrěti, sed. vьr'ǫ ‛vreti’, hrv., srb. vrȅti, sed. vrȋm ‛vreti’, nar. rus. vrétь, sed. vréju ‛močno se potiti’, ukr. vríty ‛vreti, kipeti’, češ. vřít v enakem pomenu. Pslovan. *vьrě̋ti je dalje sorodno z lit. vìrti, sed. vérdu ‛kipeti, vreti’, let. vîrt, sed. ver̂du ‛vreti, izvirati, kipeti, prekipevati’ (Mi, 381, Va I, 362). Ožja besedna družina, ki vključuje še pri vȋr in izvȍr navedeno gradivo, označuje kipenje vode, bodisi zaradi vrtinčenja ali izviranja bodisi zaradi kuhanja. Besedna družina temelji na ide. korenu *u̯erH- ‛vroč biti’, ki je znan še v het. urāni ‛gori’, u̯arnuzzi ‛kuri, zažge’, lit. vìrti ‛vreti’, arm. vaṙem ‛prižgem’, alb. vorbë ‛lonec’, got. warmjan ‛greti’, stvnem., nem., angl. warm ‛topel’ (SA, 331, Po, 1166, LIV, 630). |