| Slovensko gradivo | ||
| vrtáča -e ž ‛podolgovat ali okrogel vdrt svet na krasu’ = lat.‛locus demissus carsicus’ (16. stol.), vrtáčast. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv. vr̀tača ‛vrtača’, mak. vrtača v enakem pomenu. Beseda je verjetno prezeta iz nekega rom. refleksa za *hortaceus, izpeljanke iz hortus ‛vrt’, izpričanega v istr. rom. vartáćo ‛zapuščen vrt’. Beseda se je lahko križala s slovan. osnovo *vьrtě̋ti, prim. od tod nar. sloven. vrtȅp ‛kraška jama’, stcslovan. vrъtъpъ ‛vrt, jama’, češ. závrt ‛vrtača’, in remotivirala s slovan. večalniško pripono -ača (kot da bi bila tvorjenka iz vȓt), ki je znana npr. v globáča (Sk III, 631). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Dalje glej vȓt. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost