vz-


	Slovensko gradivo

	vz- predpona, ki nakazuje smer navzgor, npr. vzíti lat.‛oriri’ (16. stol.), vzletẹ́ti, navzgȍr, tvori tudi druge dovršne glagole, npr. vzklíkniti. Pogosto se obrusi v z- oz. s-, npr. spọ̑mniti = rus. vspómnitь.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. vъz ‛za, pri’, vъz- ‛vz-, gor’ in ‛nazaj’, hrv., srb. uz ‛pri, poleg, po, ob, proti, navzgor’, uz- ‛gor, nazaj’, rus. voz-, vz- ‛vz-, gor, nazaj’, češ. vz- v enakih pomenih. Pslovan. vъz- ‛gor, nazaj’, vъz ‛pri, ob, za’ je dalje enako z lit. už ‛za, zadaj, po, namesto’, už- ‛na-’, let. uz ‛na, k, pri’ (Va I, 333, Frae, 1174). To se je razvilo iz ide. uds- ‛gor’, znano še v av. us-, uz- ‛gor, na’ in kar je izpeljano iz ide. ud ‛gor’. To je izpričano v stind. úd- ‛gor’, got. ūt ‛ven’, stvnem. ūz, nem. aus, ags. ūt, angl. out v enakem pomenu, dalje v stind. úttara- ‛višji, kasnejši, zadnji’, uttamá- ‛najvišji, najboljši’, gr. hýstatos ‛najkasnejši, zadnji’ (Po, 1103 s.).

Fran > Etimološki