Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	za predl. s tož. in orod. lat.‛pro, ad, apud’ (10. stol.), tudi kot predpona, npr. zastáviti.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. za, hrv., srb. za, rus. za, češ. za. Pslovan. za se je razvilo iz ide. g'hoH ‛za, zadaj’, kar je znano še v nar. lit. ažúo, ažù, až ‛za, zadaj’, let. az, àiz ‛za’, arm. z ‛glede, zastran’. Beseda je prvotno verjetno neka sklonska oblika, lativ ali orodnik zaimenske osnove g'he-, ki se pojavlja kot poudarjalna členica npr. v gr. eme-gé ‛prav mene’, got. mi-k, stvnem. mi-h, het. ammuk ‛meni’; kot g'hī̆ še v stind. kár-hi ‛kdaj’, gr. ou-khí ‛nikakor ne’, lat. ne-gi, nec v enakem pomenu, pa tudi v hrv., srb. njé-zi-n ‛njen’ (Va II, 69, Po, 451 s., 419 s.).

	Povezana iztočnica

	Glej tudi zádaj.