| Današnji pomen je povzet po drugih slovan. jezikih. Beseda v star. sloven. jeziku in nar. pomeni le ‛nadlegovanje, težava, nadlega, ovira, prepir’ (16. stol.). Enako je cslovan. zabava ‛težava’, hrv., srb. zábava ‛zabava, razvedrilo’ in ‛delo, posel, dolžnost, prijetno delo, prepreka’, rus. zabáva ‛zabava, razvedrilo, igra’, češ. zábava ‛zabava, veselica’. Pslovan. *zaba̋va ‛zabava, razvedrilo’ je prvotno verjetno pomenilo *‛ovira, zadrževanje, preživljanje časa; tisto, s čimer se zamotimo, kar nas ovira, da ne opravljamo svoje osnovne dejavnosti’, morda tudi *‛pozaba’. Beseda je izpeljana iz *zaba̋viti ‛zadržati, ovirati, zamotiti’, prvotno *‛povzročiti, da je zadaj’, kar je sestavljenka iz pslovan. *za ‛za’ in *ba̋viti ‛povzročati, da obstaja’ in hkrati vzročni glagol od *zaby̋ti ‛biti zadaj, biti daleč’, sestavljenke iz *za in *by̋ti ‛biti, obstajati’, ki se je pomensko specializirala v ‛pozabiti’, prim. stcslovan. zabyti, rus. zabýtь, sloven. pozabīti (osnovna povezava pri Mi, 26, Sk I, 124, Mch, 48). Pomenski razvoj ‛zabavati’ iz ‛zadrževati’ je v sému ‛držati’ primerljiv z onim v frc. entretenir ‛vzdrževati’ (stfrc. ‛držati skupaj’) in ‛zabavati’, sestavljenke iz entre ‛med’ in tenir ‛držati’, iz česar je kalkirano nem. unterhalten ‛vzdrževati’ in ‛zabavati’. |