Slovensko gradivo | ||
zádaj prisl. lat.‛pone’ (16. stol.), pog. tudi zȃd; zȃdek, ozȃdje, zȃdnji (15. stol.), zȃdnjica, prȅdzȃdnji, nazȃdnje, nazadnják, nazadnjáški. | ||
Razlaga | ||
Sorodno je cslovan. zadъ ‛zadek, hrbet’, stcslovan. zadi ‛zadaj’, hrv., srb. zȁdak ‛zadek’, rus. zád ‛zadek, zadnjica, zadnji del’, polj. zad ‛zadek’, češ. záda s mn. ‛hrbet, hrbtna stran’. Pslovan. *za̋dъ ‛zadnja stran’ je izpeljano iz pslovan. *za, kakor je pslovan. *na̋dъ ‛nad’ izpeljano iz *na, *podъ ‛pod’ iz *po in *pȇrdъ ‛pred’ iz *per (Po, 452, SA, 335). Pslovan. *za̋dъ prvotno verjetno pomeni *‛zadaj postavljen’, prislovni izpeljanki *za̋di, *sъ za̋da pa ‛pri zadnji strani’ oz. ‛od zadnje strani’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi nazáj in za ter o besedotvorni problematiki dalje pred. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³