Slovensko gradivo | ||
zȃjec -jca m lat.‛lepus’ (16. stol.), zȃjka, zȃjklja, zȃjček, zȃjčica, zȃjčji, zȃjčnik. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. zajęcь ‛zajec’, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc. Pslovan. *za̋jęcь ‛zajec’ se je verjetno razvilo iz ide. *g'hōi̯-en-ko-, izpeljanke iz korenskega samostalnika iz baze *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’, iz katere je še lit. žáisti ‛skakati’, arm. ji, rod. jioy ‛konj’, stind. háya- ‛konj’, hinóti ‛požene, zaluča’, hemán- ‛vnema’, av. zaēni- ‛vnet’, pa tudi langob. gaida ‛kopje’, stnord. gedda ‛ščuka’. Če je domneva pravilna, je zȃjec prvotno pomenilo *‛mali skakač’ (Va I, 84, SA, 336). Iz istega korenskega samostalnika je drugače tvorjeno lit. (prvotno kursko) zuĩkis ‛zajec’ < *zuojekas (Fr, 1281) | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³