Slovensko gradivo | ||
zákon zakọ́na m lat.‛lex, matrimonium, coniugium’ (15. stol.), zakọ́nski, zákonski, zakonȋt, zakọ́nec, zakoník, star. ‛svečenik’ (10. stol.), zanikano nȅzakọ̄nski (16. stol.), nezakonȋt. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. zakonъ ‛zakon, postava’, hrv., srb. zákon, rus. zakón, češ. zákon. Pslovan. *zakònъ je izpeljano iz *začę́ti ‛začeti’ in torej prvotno pomeni *‛začetek, načelo, počelo’ (Va II, 75, SA, 248). Pomensko podobno je motivirana izposojenka princȋp. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi načélo, počélo, kónec in dalje začẹ́ti. |