Slovensko gradivo | ||
zgodovína -e ž lat.‛historia’ (19. stol.), zgodovȋnar, zgodovȋnski, star. zgodovni (18. stol.); prȅdzgodovína, prȃzgodovína. | ||
Razlaga | ||
Izpeljano iz zgọ̑da ‛dogodek’, to pa iz zgodīti se ‛dogoditi se’. Beseda je narejena s pripono -ovína, ki jo navadno vsebujejo snovni samostalniki (npr. hlodovína, steklovína), redkeje abstraktni (npr. domovína, rodovína). S poimenovanjem je sprva mišljeno ‛vse, kar se je zgodilo’ in nato ‛opisovanje tistega, kar se je zgodilo’. | ||
Povezani iztočnici | ||
Dalje glej godīti se, zgọ̑dba. |