| Slovensko gradivo | ||
| zídati -am nedov. lat.‛murum struere, opus latericium facere’ (16. stol.), zȋd, zidár, zidȃva, nadzídati, nadzȋdek, pozídati, prezídati, prizídati, prizȋdek, sezídati (16. stol.), vzídati, zazídati, zazidȃlen. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. zьdati, sed. ziždǫ ‛graditi, ustvarjati’, hrv., srb. zídati, sed. zȋdām, star. zȋđēm (rus. sozdátь ‛sezidati’ je prevzeto iz cslovan.), sorodno še češ. zed' ‛zid’. Pslovan. *zьda̋ti, sed. *zid'ǫ̋ je pomenilo *‛z glino, ilovico ali blatom zapolnjevati iz vej narejeno steno’. Beseda je dalje sorodna s stind. déhmi ‛zamažem, zakitam’, déha- ‛telo’, av. pairi-daēzaiieiti ‛zgradi zid okrog, obzida’ (glej paradíž), arm. dizanem ‛naredim kup, kopičim’, dizanim ‛kopičim se’, gr. teĩkhos ‛zid’, lat. fingere ‛graditi, oblikovati, upodobiti’ (glej fíkcija, figȗra), stir. digen ‛trden’, cunutgim ‛gradim’, got. daigs ‛testo’, stvnem. teig, nem. Teig v enakem pomenu, stnord. digr ‛debel’, nem. dick, angl. dick ‛debel’, pslovan. *děz'a̋, sloven. dẹ́ža ‛lončena, spodaj širša nizka posoda’ (18. stol.), pa tudi lit. díežti, dýžti ‛mučiti, bičati’, prvotno *‛gnesti, mikastiti, primazati’, kar so vse tvorbe iz ide. baze *dhei̯g'h- ‛gnesti glino ali ilovico in z njo zidati’ (Va II, 89, Po, 244 s., LIV, 140 s., NIL, 118). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi dẹ́ža. | ||
Dostopnost
Dostopnost