Slovensko gradivo | ||
zvȋt -a prid. lat.‛callidus, astutus, versutus’ (16. stol.), zvȋtost, zvȋtež. | ||
Razlaga | ||
Prvotno pretekli trpni deležnik glagola zvíti, dovršnega para od víti. Predstavo, da je premeten človek zvit, zavit, izkazuje poleg zvijáča še hrv., srb. dovìtljiv ‛domiseln, premeten’ iz dòviti ‛zviti’, pa tudi pslovan. *lǫka̋vъ (sloven. lokȁv), kar je izpeljano iz pslovan. *lǫka̋ ‛krivina’. | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi zvijáča in dalje víti1. |