| žȁl1 prisl. in neskl. prid. (15. stol.), katerega nekdanja sklanja se odraža v zvezi kaj žálega storīti lat.‛iniuriam facere’; žȃl ž in m ‛žalost’ = lat.‛dolor, tristitia’, žálost, žálosten, žalostȋnka, žalostīti, razžalostīti, užalostīti, žálen, žalováti (16. stol.), obžalováti, sožȃlje, sožalováti, žalīti, žaljīv, žalȋtev, razžáliti (16. stol.), užáliti, užȃljen, užȃljenost. |
| Sorodno ali enako je stcslovan. žaliti ‛obžalovati’, žalь ‛nagrobnik’, cslovan. žalь mně ‛žal mi je’, hrv., srb. žȁo mi je v enakem pomenu, žȁliti ‛obžalovati’, rus. žálь ‛žal, škoda’, češ. žel ‛žal’, žalost ‛žalost’. Pslovan. *ža̋lь ‛bolečina, obžalovanje’ je dalje sorodno z lit. gėlà ‛bolečina’, gélti ‛bosti, zbadati’, geluõ ‛želo’, gãlas ‛smrt, konec’, let. dzel̂t ‛bosti, zbadati’, stprus. gallintwei ‛ubiti’, gulsennin (tož.) ‛bolečina’, stnord. kvǫl ‛bolečina, muka’, stvnem. quāla ‛nasilna smrt, muka’, nem. Qual ‛muka’, stnord. kvelia ‛mučiti’, stvnem. quelan ‛trpeti, občutiti bolečino’, quellen, nem. quellen ‛mučiti’, arm. kełem ‛mučim’, stir. atbaill ‛umre’, gr. belónē ‛konica, igla’, déllithes ‛ose’, kar so vse tvorbe iz ide. korena *gu̯el- ‛bosti, zbadati’ (Va II, 35, Po, 470 s.). |