| žȃr -a in žarȗ m lat.‛ardor, fervor, aestus’ (18. stol.), žarẹ́ti, žȃrek (18. stol.), žȃren, žȃrnica, izžarẹ́ti, izžarẹ́vati, zažarẹ́ti, v zloženki žaromȅt. |
| Enako je hrv., srb. žȃr ‛žerjavica, žar’, rus. žár ‛vročina, žar, žerjavica’, češ. žár ‛vročina, žar, pripeka’. Pslovan. *žarъ̏ se je razvilo iz ide. *gu̯hēró-, izpeljanke s podaljšano stopnjo korenskega samoglasnika iz korena *gu̯her- ‛segrevati se, postajati topel’, iz katerega je še npr. gr. thermós ‛topel’ (glej termo-), théros ‛pripeka, žetev’, stind. háras- ‛žar, toplota’, arm. ǰer ‛toplota, lepo vreme’, lat. formus ‛vroč’, lit. gãras ‛vročina, močno hrepenenje’, stprus. goro ‛ognjišče’ (Va II, 35, Po, 495). K besedotvorju prim. čȃr. |