Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
žẹ̑1člen., tudi žȅ, lat.‛iam’ (16. stol.), star.vže (16. stol.), nar. in star. tudi užȅ, vžȅ, vrȅ (16. stol.).
Razlaga
Enako je stcslovan.uže, juže‛že’, hrv.kajk.vre, star.čak.jur, vre, rus.užé, už, češ.již, už‛že’. Pslovan.*južȅ (in stavčnofonetična različica *užȅ) vsebuje pslovan.*ju, kar je dalje enako z lit.jaũ, let.jàu‛že’ in sorodno s stvnem., ags.ju‛že’. To je izvorno mestnik zaimenske osnove *i̯o-‛ki, kateri’, katere tožilnik ženskega spola se pojavlja v lat.iam‛že’, got.ja in stvnem.ja‛da’ (Va IV, 151, Ko II, 295 s., ki brez potrebe mislita na dvojni izvor pslovan.*u in *ju, Po, 285). O obliki glej tȕ, o členici *že