| Enako ali sorodno je polj. żebrać, slovaš. žobrat', gluž. žebrić, češ. žebrat ‛prosjačiti, beračiti’, žebrák ‛berač, siromak’ in ‛pohabljenec’ (Mi, 406). Besedna družina, ki je verjetno v zvezi s star. nem. Sefer ‛berač (ki se dela bolnega ali pohabljenega)’, pri čemer je nem. beseda verjetneje izposojena iz slovan. kot obratno (na izposojo iz nem. mislit Brü, 663), etimološko ni pojasnjena. Zveza s češ. škemrat ‛moledovati, prosjačiti’, stčeš. škebrati (tako Mch, 724) zaradi sloven. vzporednic ne prepričuje. Bolj verjetno se zdi izhajanje iz *z'ьbъra̋ti, tvorbe iz *z'ьbъrъ, ki je v lahko v prevojnem razmerju s pslovan. *z'űborъ ‛šumenje, žuborenje, šelestenje, žlobudranje’. |