| |
| Slovensko gradivo |
| |
| žélo -a s lat.‛stimulus, aculeus’ (16. stol.). |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. žęlo ‛želo’, rus. žálo, polj. żądło. Pslovan. *žędlȍ (ali *žę̋dlo) ‛želo’ se je po disimilaciji razvilo iz *gēl-tlo-, kar je ime orodja h glagolu, ki je znan v lit. gélti ‛bosti, boleti’, let. dzel̂t ‛bosti, žgati, gristi’, stprus. gallintwei ‛umoriti’, arm. kełem ‛mučim’, srvaliž. vel ‛udari’, ags. cwelan ‛trpeti’, vse iz ide. baze *gu̯elH- ‛bosti, zbadati’. Pslovan. beseda torej prvotno pomeni *‛sredstvo za zbadanje, bodalo’. Dalje o tej bazi glej želẹ́ti, žȁl1. Disimilatorični izpad prvega -l- zasledimo v pslovan. *ža̋lo, *ža̋lъ, česar manjšalnica je hrv., srb. žȁlac in nar. sloven. žȃlec ‛želo’ (Ra II, 192, Va II, 34, SA, 339). Manj verjetna je domneva, po kateri naj bi bilo pslovan. *žędlȍ enako z lit. giñklas ‛orožje, sulica’ in sorodno z glagolom, ki se ohranja v lit. giñti ‛gnati’, gìnti ‛braniti’, pslovan. *žę̋ti ‛sekati, tolči’ (Tr, 88). |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Dalje o tem glej žẹ́ti1, gnáti, gonīti. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 1. 2025.