| žéna -e ž lat.‛femina, mulier’ (14. stol.), ženíca, ženíčka, ženīti, ženȋtev, oženīti, priženīti, prižẹ́njenec. |
| Enako je stcslovan. žena, hrv., srb. žèna, rus. žená, polj. żona. Pslovan. *žena̋ ‛žena’ je dalje enako ali sorodno s stprus. genna ‛žena’, arm. kin, stir. ben v enakem pomenu, stind. gnā ‛žena boga’, jánī, jáni- ‛žena’, gr. gynḗ (glej ginekologȋja), nar. banā́, got. qinō, srvnem. quene ‛žena’, got. qēns ‛žena’, stnord. kvǽn, ags. cwēn > angl. queen ‛kraljica’, toh. A śäṁ, B śana ‛žena’, vse iz ide. *gu̯énə2, rod. *gu̯náh2s ‛žena’ oz. sekundarnih tvorb iz te osnove (Va II, 46, Po, 473 s., Rix, Historische Grammatik des Griechischen, 149, NIL, 177 ss.). |