| |
| Slovensko gradivo |
| |
| žíca -e ž lat.‛filum metallicum’ (19. stol.), žíčka, žȋčen, žȋčnik, žȋčnica. |
| |
| Razlaga |
| |
| Verjetno prevzeto iz hrv., srb. žȉca ‛žica, nit, struna’, kar je dalje enako s cslovan. žica ‛živec’, nar. rus. žíca ‛volnena nit, barvana volnena preja’ in sorodno z nar. češ. žičica ‛resasta trava’. Pslovan. *ži̋ca je prvotno domnevno pomenilo *‛nit, tetiva’. Beseda se je razvila iz ide. *gu̯íHkah2, izpeljanke iz ide. baze *gu̯ei̯H- ‛nit, tetiva, kita’, iz katere je še valiž. giau mn. ‛živci, kite’, lit. gijà, let. dzija ‛nit’, stind. jyā́, jiyā́, jyākā́ ‛tetiva’ (Ma2 I, 603). Manj verjetno je pslovan. *ži̋ca sorodno z besedno družino, obravnavano pri žíla in žíma (tako Po, 489). |
| |
| Povezana iztočnica |
| |
| Glej tudi žȋcati. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 2. 2025.