| Slovensko gradivo | ||
| žlíca -e ž lat.‛cochlear’ (16. stol.), žlíčka, žlíčica, žlȋčen, žlȋčnik (18. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Enako ali sorodno je cslovan. lъžica ‛žlica’, hrv. žlȉca, strus. ložica, rus. lóžka, polj. łyżka, češ. lžíce ‛žlica’. Pslovan. *lъži̋ca, *lъ̀žьka in *ly̋žьka kaže na star. *lъži̋, rod. *lъ̀žьje, kar je tvorjeno iz ide. *lū́g-s, rod. *lug-és ‛kar je izdolbeno, izrezano’, znano tudi v alb. lug ‛korito, rake, žleb’. Sorodna tvorba se ohranja v alb. lugë ‛žlica’. Ide. *lū́g-s je korenski samostalnik iz baze *leu̯-g-, tvorjene verjetno iz korena *leu̯-, ki je znan še npr. v stind. lunā́ti, lunóti ‛reže, ločuje’, gr. lýō ‛razvežem, razrahljam, osvobodim’, lat. luere ‛plačati’, solvere ‛razvezati’, alb. laj ‛plačam dolg’ (Mi, 177, ES XVI, 238, 257 ss., XVII, 7 s., 62; Po, 683). | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost