| Beseda, ki je v knjiž. jezik prišla iz vzh. narečij. V hrv. Ozlju je potrjeno švȏrgati ‛scati’. Verjetno nastalo po metatezi iz *žograti < *žołgrati, kar je lahko prevzeto iz star. nem. solgern ‛drozgati, brozgati, mazati z blatom’, intenziva od solgen ‛umazati, valjati v blatu’. To se je razvilo iz srvnem. soligen, solgen, sulgen, tvorbe iz stvnem. sol, sul, srvnem. sol, sül ‛blatna kotanja’, nvn. Sole ‛slatina’, Suhl ‛blatna kotanja’, Solge, Solke, Solche ‛kotanja na travniku, v katero se nabira voda’ (nem. besede navaja Gr X/1, 1450). Druga možnost je izhajanje iz nar. žọ̑rga ‛smet, izmeček’, kar je morda nastalo iz *jьz-vьrga ‛kar je izvrženo, izvržek’ iz glagola izvrẹ́či (M. F. pri Be IV, 478). Ta razlaga, ki pomensko sicer ustreza, vsebuje več težko premostljivih glasoslovnih nejasnosti. |