Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	žūgati -am nedov. ‛groziti, pretiti, opozarjati’ = lat.‛minari, monere’ (17. stol.), žúgniti, požūgati ‛prisiliti, uveljaviti svojo voljo’, užūgati ‛ugnati’, zažūgati ‛zagroziti’.

	Razlaga

	Enako ali sorodno je nar. srb. sb. žȕgat ‛neprestano nagovarjati, da se kaj naredi’, hrv. žȕgati, žùgati ‛gagati, čebljati, pogovarjati se, kramljati, opravljati, klevetati’, nar. rus. žugákatь, žugúkat ‛drdrati, ropotati, voziti se, kričati’, češ. žuchat ‛topotati’, žuchlat ‛blebetati, čenčati’. Pslovan. žűgati, žűxati ‛čvekati, kričati, delati hrup’ je verjetno nastalo iz reduplicirane osnove geu̯h2-g- korena geu̯h2- ‛klicati, vpiti’, o katerem glej dalje gọ̑vor (M. F. pri Be IV, 482). Manj verjetno gre za tvorbe iz onomatopeje *žu, ki posnema šumenje, brenčanje in podobne zvoke in ki se pojavlja tudi v drugih jezikih, npr. lit. žiáugčioti ‛kolcati se, rigati, bruhati, sopihati’ (Sk III, 686).